Po Švedski tudi Nemčija in Norveška na Grenlandijo pošiljata svoje vojake

Nato bi postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v ameriških rokah, je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump. V objavi je izpostavil, da bi Nato ZDA moral utirati pot do pridobitve Grenlandije, sicer jo bosta zavzeli Rusija ali Kitajska. "ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti. Je ključnega pomena za zlato kupolo, ki jo gradimo," je zapisal ameriški predsednik.

"Vojaško gledano brez ogromne moči ZDA, ki sem jo v veliki meri zgradil v svojem prvem mandatu in ki jo sedaj dvigujem na nov in še višji nivo, Nato ne bi bil učinkovita sila ali odvračalno sredstvo - niti približno!" je poudaril Trump. Prepričan je, da bi Nato postal precej bolj močan in učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah Združenih držav. "Karkoli manj od tega je nesprejemljivo," je sklenil.

V Beli hiši je sicer danes potekal sestanek na temo Grenlandije. Z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiem sta se pogovarjala danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt.

Rasmussen: Pogovori konstruktivni, a temeljna razhajanja ostajajo

Rasmussen je pogovore označil za konstruktivne, a je hkrati priznal, da temeljna razhajanja ostajajo. Poudaril je, da niso prišli do točke, ko bi ameriška stran rekla: "Oprostite, šlo je za popoln nesporazum, svojih ambicij smo se odpovedali." Nasprotno – nesoglasja so bila po njegovih besedah povsem jasna. Kljub temu so se sogovorniki strinjali, da je smiselno nadaljevati dialog na visoki ravni.

Zato so se dogovorili o ustanovitvi delovne skupine, ki bo poskušala najti skupno pot naprej. Ta se bo morala osredotočiti na ameriške varnostne skrbi, hkrati pa spoštovati "rdeče črte Kraljevine Danske", je poudaril Rasmussen. Prvo srečanje skupine naj bi potekalo v prihodnjih tednih.

Rasmussen je ob tem poudaril, da s strani Kitajske in Rusije ne obstaja "neposredna grožnja", ki je Danska in Grenlandija, "ne bi mogli obvladati". Dodal je, da Kitajska trenutno nima nikakršne prisotnosti na Grenlandiji in zavrnil špekulacije o morebitni prihodnji grožnji čez deset ali dvajset let.

Rasmussen priznava, da ima Donald Trump očitno ambicije glede Grenlandije, vendar meni, da je srečanje vendarle pripomoglo k premiku v ameriškem razmišljanju. "Zelo, zelo jasno smo povedali, da to ni v interesu Grenlandije," je dejal.

Spomnil je, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva.

Poudaril je tudi, da je Danska že okrepila svoje varnostne obveznosti in povečala sredstva za vojsko. Dodal je, da so pripravljeni storiti še več, pri čemer je izpostavil, da imajo ZDA že zdaj obsežen vojaški dostop do Grenlandije na podlagi dvostranskega sporazuma iz 50. let prejšnjega stoletja.

Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt pa je ob tem poudarila, da se morata ZDA in Grenlandija vrniti k "normalnim odnosom, kakršne smo imeli v preteklosti".

"Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," je poudarila Motzfeldt.

"Nadaljevali bomo krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji"

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji in je v dialogu z zavezniki Nata, je danes sporočil danski obrambni minister Troels Lund Poulsen. Njegova napoved sledi kritikam ZDA, da je Danska zanemarjala obrambo tega arktičnega otoka, sicer danskega avtonomnega ozemlja.

"Nadaljevali bomo krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji, vendar se bomo znotraj Nata še bolj osredotočili na več vaj in povečano prisotnost zavezništva na Arktiki," je Lund Poulsen zapisal v izjavi, poslani francoski tiskovni agenciji AFP. Dodal je, da je Danska v stalnem dialogu s svojimi zavezniki o novih in povečanih aktivnostih v letu 2026.

Kot je še pojasnila Danska, krepitev vojaške prisotnosti vključuje povečanje "števila letal, plovil in vojakov, vključno s tistimi iz držav članic Nata". Med državami, ki naj bi prispevale svoje sile, so denimo Nemčija, Francija, Švedska in Norveška, poroča BBC.

Na otok prihajajo pripadniki švedskih, norveških in nemških oboroženih sil

Da je Švedska na prošnjo Danske na Grenlandijo napotila nekaj častnikov svojih oboroženih sil, je na omrežju X sporočil tudi švedski premier Ulf Kristersson. Kot je pojasnil, so del skupine iz več zavezniških držav, ki bodo skupaj pripravljali prihajajoče aktivnosti v okviru danske vojaške vaje Operation Arctic Endurance.

Norveški obrambni minister Tore Sandvik pa je za tiskovno agencijo Reuters povedal, da bo Norveška na Grenlandijo napotila dva pripadnika oboroženih sil, s čimer želi okrepiti varnostno sodelovanje med zaveznicami Nata v arktični regiji.

Nemški portal Bild pa medtem poroča, da naj bi tudi Nemčija še ta teden na Grenlandijo napotila svoje vojake. Po navedbah virov v nemški vladi naj bi že jutri, torej v četrtek, tja prispela predhodna skupina pripadnikov nemških oboroženih sil, po potrebi pa bi ji lahko sledile še dodatne enote, poroča Bild.

Da na otok pošilja izvidniško ekipo 13 pripadnikov vojske za "izvidniško misijo", ki bo potekala od 15. do 17. januarja, je po poročanju CNN, sporočilo nemško obrambno ministrstvo.

Po podatkih Bilda bi poleg vadbene misije gorskih enot v poštev prišli predvsem nemška mornarica in letalske sile. Za zdaj naj bi tja najprej poslali častnike in logistike, ki bodo preverili, kakšen prispevek lahko nemške oborožene sile dejansko zagotovijo v okviru skupne misije držav EU, še navaja Bild.

Francoska tiskovna agencija AFP medtem sicer poroča, da naj bi se novi evropski misiji na Grenlandiji predvidoma pridružila tudi Francija, vendar več podrobnosti o tem ni razkrila.

Kot smo že poročali, skupina evropskih držav, ki jo vodita Velika Britanija in Nemčija, razpravlja o načrtih za okrepitev svoje vojaške prisotnosti na Grenlandiji. Po poročanju portala Bloomberg News, želijo s tem evropske zaveznice ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu pokazati, da Evropa arktično varnost jemlje resno.

Nemčija bo po navedbah Bloomberga predlagala vzpostavitev skupne Natove misije za zaščito arktične regije, pri čemer se sklicuje na vire, seznanjene z načrti.

Danska je sicer odgovorna za obrambo Grenlandije, a ima otok malo obrambnih mehanizmov. Prebivalstvo po poročanju Politica nima teritorialne vojske, medtem ko v prestolnici Nuuk dansko združeno arktično poveljstvo vključuje skromna in zastarela vojaška sredstva, večinoma omejena na štiri mornariška plovila, patruljo s pasjo vprego, več helikopterjev in eno letalo za pomorsko patruljo.

Velike dele otoka nadzoruje le danska enota za posebne operacije Sirius Patrol, ki se zanaša predvsem na pasje vprege, poroča britanski BBC. Nekaj zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne na otoku imajo tudi ZDA.

Medtem so v torek v luči Trumpovih zahtev po Grenlandiji v senatu vložili predlog, ki bi vladi prepovedal priključitev, okupacijo ali siceršnji nadzor nad ozemljem zaveznice iz vrst Nata brez strinjanja partnerske države. Glede na predlog zakona ameriška vlada za dejanja, usmerjena proti ozemlju zveze Nato, ne bi smela uporabiti sredstev obrambnega ali zunanjega ministrstva.

Republikanska senatorka Lisa Murkowski in demokratka Jeanne Shaheen sta v predlogu posvarili pred oslabitvijo kohezije severnoatlantskega zavezništva in spodkopavanjem prizadevanj za zoperstavljanje grožnjam Rusije in Kitajske. Zaenkrat sicer ni jasno, ali ima predlog realne možnosti za uspeh.

Prebivalci Grenlandije, ki je dansko avtonomno ozemlje, ne želijo postati del ZDA, kar je v torek ponovil tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen na skupni novinarski konferenci s predsednico danske vlade Mette Frederiksen v Koebenhavnu. Trumpovi ideji nasprotuje tudi Danska ob podpori drugih članic Nata. Frederiksen je v torek poudarila, da želi Danska okrepiti sodelovanje na področju varnosti na Arktiki z ZDA, Natom, Evropo in z arktičnimi državami v Natu.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je danes napovedal, da bo Francija 6. februarja odprla konzulat na Grenlandiji. "Sam sem šel tja konec avgusta, da bi postavil temelje za ta konzulat, ki se bo odprl 6. februarja," je dodal. "Gre za politični signal, ki odraža željo po večji prisotnosti na Grenlandiji, tudi na znanstvenem področju," je dejal.

"Transatlantski odnosi, kot smo jih poznali, razpadajo"

Nemški podkancler medtem opozarja, da transatlantski odnosi med Evropo in ZDA "razpadajo". Po njegovih besedah se zavezništvo v času administracije Donalda Trumpa sooča z "zgodovinskim obdobjem pretresov", poroča BBC.

"Transatlantsko zavezništvo doživlja veliko globlji pretres, kot smo bili doslej pripravljeni priznati," je v govoru v Berlinu dejal Lars Klingbeil, ki je hkrati tudi nemški finančni minister. "Transatlantski odnosi, kot smo jih poznali, razpadajo."